Že nekaj časa sedaj živim v Kopru. V tem času pa sem jemal določene stvari za samoumevne. Sonce, morje, oljke in pa tudi voda Koper iz pipe. O teh rečeh nisem nikoli razmišljal, saj so pač bile tam, tako da se tudi nisem preveč zmenil na kvaliteto. Najbolj pa se tukaj navezujem na vodo, ki jo nalijem iz pipe, ter jo nato uporabljam v kulinariki, za nego, za pitje in tako dalje. Nikoli pa si nisem dejansko zavedal kvaliteto vode Koper, dokler se nekaj mesecev nazaj ni nekaj zgodilo.

    Voda Koper me je začela kar malo zanimati

    Ravno smo se odpravili s prijatelji na piknik, kjer pa sem s seboj vzel vodo iz plastenke, ki sem jo kupil v neki trgovini. Ko pa sem probal to vodo, pa je bila precej čudna. Imela je prav tisti okus po plastiki, kar pa me je precej zmotilo. Eden izmed prijateljev pa je imel s seboj vodo v steklenici, ki jo je natočil doma iz pipe. Ko pa sem probal tisto vodo, pa sem bil čisto navdušen. Bila je hladna, sveža in čisto, skoraj boljša od marsikatere ustekleničene. 

    Tedaj pa sem začel res razmišljati o temu, kako kvalitetna je voda Koper. Zato me je začelo zanimati, kaj vse je vključeno v to, kako kvalitetna je voda iz pipe. Tukaj pa sem našel kar nekaj virov, ki so govorili o rednemu pregledovanju vode in izvajanju raznih analiz, tako da se lahko zagotovi, da je voda Koper pitna in zdrava. Zato pa je tudi samoumevno, da je voda iz pipe pitna, čeprav v veliko delih sveta to ni tako samoumevno. Zato pa sem se začel zavedati tudi tega, kakšno srečo dejansko imamo, da je voda, ki jo nalijemo doma, tako dobra, čista in zdrava. Večina nas to jemlje kot samoumevno, ter ne cenimo tega prestiža, ki ga imamo v Kopru, oziroma kar na splošno v Sloveniji. Zato pa mi je tisti dogodek prav odprl oči. …

    Pa sem prišla v obdobje, ko me je mučila zaprtost. Teh težav nikoli nisem imela in tako res nisem bila navajena, da se mi je tokrat to začelo pojavljati. Najprej sem mislila, da je to samo prehodno. Da sem nekaj takega jedla in bo čez en dan ok. Potem pa sem videla, da to ni tako. Zaprtost me je mučila še naprej. Najtežje je bilo, ker sem imela bolečine. Posebej takrat, ko sem šla na veliko potrebo. Takrat sem videla, da moram nekaj narediti. 

    Bolečine in zaprtost

    Seveda pri tem pomaga naš splet. Pregledala in prebrala sem vse, kar bi mi pomagalo, da bi si uredila prebavo, ker očitno to ni bilo to. Kupila sem si ene kapsule, ki bi poskrbele za prebavo, zraven pa sem začela hoditi na sprehode. Moram vam priznati, da mi je bilo včasih prav naporno, da sem se morala s tem ukvarjati. Res ta leta prinesejo toliko stvari in če jih ne pričakuješ, potem ti je težko. Meni osebno je bilo težko. Sama nisem hotela sprejeti, da je to mogoče v mojih letih čisto nekaj normalnega in da bom pač morala malo gledati na to kaj jem in kaj pijem. Nisem človek, ki bi imel omejitve, res sem človek, ki kar ima rada to tudi počne. Nisem pa človek, ko bi morala nekaj delati, kar mi ni všeč. 

    Danes lahko rečem, da je zaprtost res zoprna stvar in to zaradi bolečin. Jaz mogoče zaprtost ne bi jemala tako slabo, če ne bi čutila bolečin. Sedaj gledam na to, kaj pijem in kaj jem. Očitno moram. Vem pa, da je gibanje ključ do tega, da je naša prebava ok. To moram še popraviti, da ne bom jedla samo tablet, ampak bom nekaj tudi naredila. Seveda smo mi tisti, ki smo vladarji svojega telesa in prav je, da gledamo nanj in zanj skrbimo. …

    Ste že kdaj bili nervozni? Če ste bili, potem dobro veste, kako zoprno je to. Sam sem prišel v leta, ko me je ta nervoza spremljala vsak dan. Najprej sem bil prepričan, da imam le takšen naporen dan, potem pa sem kar hitro videl, da temu ni tako. Posebej zvečer, ko sem ulegel v posteljo in nisem mogel zaspati. Moje telo je bilo nervozno. Počutil sem se res slabo. Ko sem občutil še bolečino v prsih, pa sem vedel, da moram nekaj narediti. Seveda mi je najprej prišla na misel meditacija in sprehodi v naravo.

    Meditacija za umiritev nervoznega telesa

    Pri mojem urniku sem vedel, da bom zelo težko to skombiniral. Nisem vedel, kako naj si vzamem čas, da grem na sprehod. Kajti živel sem v mestu, želel pa sem iti na sprehod v naravo. Preveč časa bi mi to vzelo. Vikendi niso bili težava. Vedel pa sem, da moram zase poskrbeti vsak dan. In tako je na vrsto prišla meditacija. Vedel sem, da jo lahko izvajam vsak dan. Ker sem bil najbolj nervozen zvečer, sem se odločil, da bi zame bila najboljša meditacija zvečer pred spanjem. Tako sem začel meditirati vsak dan. Šlo je počasi, kajti nisem bil zmožen takšne koncentracije na začetku, kot pa jo imam sedaj. Ko sem začel meditirati, sem mislil na vse. Neprestano so mi misli šibale sem ter tja. Nikakor jih nisem mogel umiriti. Potem pa so dnevi tekli in vedno bolj sem vedel, kako poskrbeti za moje misli in moje telo. Ko sem dobil kakšno misem, sem jo enostavno sprejel in spustil. To mi je precej pomagalo. Kajti, da bi bil človek, ki ne bi v času meditacije razmišljal, to nisem. Tako sem vedno misel sprejel in spustil. To pa je bila tista prava metoda zame. 

    Dnevi so tekli in jaz sem začel čutiti to umirjenost, meditacija mi je to dala. Ne znam vam opisati občutka, ko je moje telo spet bilo v postelji mirno in sproščeno, kako dober je to občutek. …

    Ko sem začela čutiti tisti znani pritisk v zadnjem delu ust, sem vedela, da se vračajo težave z modrostnim zobom. Že pred leti mi je zobozdravnica rekla, da bo verjetno potrebno odstraniti vse štiri, ampak ker niso povzročali večjih težav, sem zadevo kar odlagala. Tokrat pa ni šlo več. Bolečina je bila premočna, dlesen okoli zoba je bila vneta in jasno mi je bilo, da bom morala obiskati zobnega kirurga.

    Priznam, bila sem kar malo prestrašena. Sama beseda zobni kirurg me je spomnila na vse mogoče grozne zgodbe, ki jih slišiš po čakalnicah ali na kavah s prijatelji. Ampak realnost je bila čisto drugačna. Poklicala sem eno zobno ambulanto, kjer so me že po telefonu pomirili, da so take stvari vsakodnevna praksa in da ni razloga za skrb.

    Ko sem prišla tja, me je zobni kirurg najprej pregledal, naredil rentgen in mi natančno razložil, kaj bo naredil. Postopek odstranitve modrostnega zoba je bil sicer neprijeten, ampak ne boleč, zaradi lokalne anastezije. Najbolj me je presenetilo, kako hitro je šlo. V desetih minutah je bilo konec.

    Zobni kirurg: pri dobrem ni razloga za strah.

    Po posegu sem bila nekaj dni otečena, imela sem predpisana protibolečinska zdravila in sem jedla bolj mehko hrano. Ampak celoten potek okrevanja je bil veliko bolj znosen, kot sem pričakovala. Zobni kirurg je bil res izkušen in prijazen, kar je naredilo ogromno razliko v moji izkušnji.

    Zdaj vem, da včasih ni vredno odlašati s stvarmi, ki se jih bojiš. Obisk zobnega kirurga se sliši strašno, a če najdeš pravega strokovnjaka, je lahko vse skupaj hitra in učinkovita rešitev. In predvsem veliko olajšanje, ko bolečine končno izginejo.

    Po tej izkušnji sem izgubila strah pred podobnimi posegi. Zdaj vem, da je največja napaka to, da bolečino predolgo ignoriraš. Zobni kirurg mi je poleg samega posega dal tudi občutek, da sem v dobrih rokah. In to res šteje. Če bom še kdaj potrebovala takšen poseg, se bom brez oklevanja vrnila tja.…