Pred približno pol leta sem začel opažati mravljinčenje v prstih desne roke, predvsem ponoči. Sprva sem mislil, da sem si roko pač stisnil med spanjem, a občutek se je začel ponavljati tudi čez dan, še posebej pri delu z računalnikom. Po nekaj tednih je postalo jasno, da nekaj ni v redu. Občutek v roki se je slabšal, prsti so bili včasih skoraj otopeli, prijem pa šibkejši. Ko sem končno obiskal zdravnika, je bila diagnoza karpalni kanal.
Sprva me je kar malo zaskrbelo, saj sem slišal, da včasih pri diagnozi karpalni kanal pomaga le operacija. Zdravnik mi je svetoval, da poskusim najprej s konzervativnim pristopom. Tako sem začel z razbremenitvijo zapestja, uporabo opornice med spanjem in krajšimi premori med delom. Hkrati mi je predlagal tudi obisk fizioterapije.
Fizioterapija je bila ključna. Fizioterapevt mi je razložil, kaj sploh je karpalni kanal, kako poteka utesnitev živca in kako jo lahko z določenimi vajami in raztezanjem omilimo. Dobili smo se dvakrat na teden, izvajali specifične vaje za zapestje, sproščali mišice v podlahti, pa tudi delali na drži, saj sem med sedenjem pogosto nehote pritiskal na zapestje. Po nekaj tednih sem začel opažati razliko – ponoči sem spal bolje, roka ni več tako pogosto zatekala, občutek v prstih se je izboljšal.
Danes še vedno izvajam vaje, s katerimi lajšam karpalni kanal, še posebej po dolgem delu z miško ali tipkovnico. Naučil sem se, kako pomembna je preventiva, in da ni dovolj le počivati, treba je aktivno delati na odpravi vzroka. Zdi se mi, da danes bolje razumem svoje telo in njegove signale.
Ta izkušnja me je precej streznila – nikoli si ne bi mislil, da lahko roka tako močno vpliva na kakovost življenja. Vesel sem, da sem se pravočasno odločil za ukrepanje.
Zadnje čase tudi sodelavcem svetujem, naj ne ignorirajo podobnih znakov, saj sem na lastni koži občutil, kako hitro lahko težava napreduje. Prava diagnoza in ustrezna fizioterapija sta naredili razliko. Če bi odlašal še dlje, bi bila verjetno potrebna operacija. Zdaj tega ne bi več tvegal.…